Spremembe niso kazen: na konferenci GREMO o inovacijah, sodelovanju in novih poslovnih modelih

11. 03. 2026

Na razvojni konferenci GREMO, ki jo organizira ACS Slovenski avtomobilski grozd, so strokovnjaki iz gospodarstva, raziskovalnega okolja in industrije razpravljali o tem, kako se podjetja lahko uspešno prilagajajo hitro spreminjajočemu se poslovnemu in tehnološkemu okolju. Dogodek je bil namenjen predvsem vprašanju, kako spremembe razumeti kot priložnost za razvoj, inovacije in rast ter kako lahko sodelovanje med podjetji, znanostjo in startupi pospeši nastajanje novih rešitev za industrijo prihodnosti.

Razvojna konferenca GREMO 2026: Sprememba ni kazen, foto: Robert Zabukovec

Spremembe niso kazen

Glavna govorka strokovnjakinja za management dr. Nadya Zhexembayeva je v svojem predavanju poudarila, da spremembe v poslovnem okolju niso kazen, temveč nujen del razvoja organizacij. Podjetja, ki želijo ostati konkurenčna, morajo razvijati kulturo prilagajanja, spodbujati sodelovanje ter vlagati v razvoj novih znanj in tehnologij. Ključno je, da organizacije spremembe razumejo kot proces učenja – tako na ravni posameznikov kot celotnih ekip.

V ospredju so bile teme, kot so digitalna transformacija, nove tehnologije, spremembe v industrijskih verigah ter potreba po tesnejšem povezovanju gospodarstva, raziskovalnih institucij in inovacijskih ekosistemov. Takšno sodelovanje omogoča hitrejši razvoj novih rešitev ter učinkovitejši odziv na izzive, s katerimi se sooča tako industrija mobilnosti kot tudi širše gospodarstvo.

Kolektor: od proizvodnje do digitalnih rešitev

Na konferenci je sodelovala tudi Mateja Lavrič, direktorica podjetja Qlector. Predstavila je primer, kako se lahko velika proizvodna multinacionalka odloči za popolnoma novo razvojno smer in diverzifikacijo poslovanja.

Kot je poudarila, se je skupina Kolektor odločila vstopiti tudi na področje razvoja programskih rešitev. Odločitev je izhajala iz želje po dolgoročni rasti in ohranjanju konkurenčnosti v času, ko se industrija hitro spreminja. Pri tem so se odločili za koncept odprtega inoviranja, ki združuje znanje industrije, tehnološko ekspertizo start-upov ter raziskovalni potencial akademskega okolja.

Kolektor je v tem ekosistemu prispeval predvsem domensko znanje ter industrijski »peskovnik« za hitro prototipiranje, kjer lahko partnerji preizkušajo nove ideje in tehnologije v realnem proizvodnem okolju. Tak pristop omogoča hitrejši razvoj rešitev in učinkovitejše prehajanje od ideje do produkta.

Mateja Lavrič, direktorica podjetja Qlector; Foto: Robert Zabukovec

Qlector kot primer uspešnega sodelovanja

Kot konkreten rezultat takšnega sodelovanja je Lavričeva predstavila podjetje Qlector, ki razvija napredne digitalne rešitve za optimizacijo proizvodnje z uporabo umetne inteligence. Rešitve podjetjem pomagajo analizirati podatke iz proizvodnih procesov, izboljšati planiranje in optimizirati delovanje proizvodnih sistemov.

Ob tem je poudarila tudi ključne lekcije iz sodelovanja med korporacijo, startupi in akademsko sfero. Takšni projekti prinašajo številne pozitivne učinke – hitrejši razvoj inovacij, dostop do novih znanj in večjo fleksibilnost pri razvoju produktov. Hkrati pa prinašajo tudi izzive, predvsem pri usklajevanju različnih načinov dela, organizacijskih kultur in pričakovanj partnerjev.

Sodelovanje kot ključ konkurenčnosti

Konferenca je pokazala, da je za uspešno prihodnost industrije ključna prav kombinacija inovacij, sodelovanja in odprtosti do novih poslovnih modelov. Podjetja, ki bodo znala povezati industrijsko znanje z digitalnimi tehnologijami in start-up ekosistemom, bodo lažje razvijala nove produkte ter ohranjala konkurenčnost na globalnih trgih.

Razprave na konferenci so tako ponovno potrdile, da spremembe niso ovira, temveč priložnost za razvoj – pod pogojem, da jih podjetja znajo pravočasno prepoznati in izkoristiti.