Naše zgodbe

Vabimo vas na kozarec morske vode

23. 09. 2019 Vodne tehnologije

Milijarde ljudi še vedno nimajo dostopa do pitne vode in urejenih sanitarij, povpraševanje po pitni vodi pa narašča iz leta v leto. Zaradi naraščajočega povpraševanja po vodi, groženj, povezanih z varnostjo voda ter podnebnih sprememb (večja pogostost suš in poplav) sta ključnega pomena učinkovitejša raba in upravljanje z vodami. Ena od metod za pridobivanje sladke vode je razsoljevanje slane morske vode.

Razsoljevalna naprava na otoku Susak



Razsoljevanje morske vode je v porastu predvsem v državah, ki nimajo bogatih tradicionalnih virov sladke vode (npr. države Bližnjega vzhoda). Zaradi večjih potreb po sladki vodi in ekonomsko vzdržni ceni razsoljevanja se za to tehnologijo odločajo tudi druge države. Po poročilu za leto 2019 o kazalnikih ciljev trajnostnega razvoja (Cilj 6: čista voda in sanitarna ureditev) je delež globalnega prebivalstva, ki uporablja varno oskrbo s pitno vodo, 71 odstotkov. Dodatnih 19 odstotkov svetovnega prebivalstva uporablja osnovne storitve s pitno vodo. To pomeni, da 785 milijonov ljudi še vedno nima niti osnovnega dostopa do pitne vode.

Morja in oceani kot vir pitne vode

V obmorskih krajih, kjer ni na razpolago sladke vode, ki bi jo uporabili za pitno vodo, so kot vir pitne vode uporabljali deževnico. Z naraščanjem potrošnje pa ni bilo več mogoče zagotoviti zadostnih površin za zbiranje in rezervoarjev za skladiščenje. Pred nosom pa so imeli morje, ki predstavlja skoraj neomejen vir vode. Ker pa je morska voda slana, jo je potrebno razsoliti, da jo lahko uporabimo za pitno vodo.

Od starodavne do moderne tehnologije razsoljevanja vode

Najstarejša metoda razsoljevanja je hlapenje in kondenzacija z uporabo sončne energije. Naslednja je uparevanje z različnimi viri toplote (od sonca do kurjenja in električnih grelcev). Sodobna metoda razsoljevanja je razsoljevanje z reverzno osmozo. To je najbolj »fina« membranska filtracijska tehnologija. Membranske tehnologije si sicer od najbolj grobe do najbolj fine sledijo od mikrofiltracije, ultrafiltracije, nanofiltracije do reverzne osmoze. Membrane, ki se uporabljajo v praksi, zadržijo med 90 in 99,98 odstotkov raztopljenih snovi.

Razsoljevalna naprava na otoku Susak

Kolektor Sisteh je bil na osnovi referenc, ki jih ima za pripravo pitne vode, izbran kot izvajalec tehnologije razsoljevanja morske vode za pitno vodo na hrvaškem otoku Susak. Za podjetje je bil to drugi projekt razsoljevanja morske vode. Prvi je manjša kontejnerska naprava za razsoljevanje somornice na plaži Jaz pri Budvi v Črni gori.

Naprava za reverzno osmozo v sklopu razsoljevalne naprave Susak

Naprava za reverzno osmozo

Otok Susak leži v Jadranskem morju zahodno od Malega Lošinja in nima vodnih izvirov. Vodovodni sistem se napaja iz rezervoarja pitne vode v pristanišču. Vodo v rezervoar vsake toliko časa iz Vranskega jezera na Cresu pripelje t. i. »Brod Vodonosac«. Slabosti tega načina sta relativno visoka cena in postana voda. Lokalno vodovodno podjetje se je odločilo za razsoljevanje s pomočjo reverzne osmoze. K odločitvi je pripomoglo tudi izdatno sofinanciranje projekta iz Evropske unije.

Željena kapaciteta naprave je 2 x 3,2 m3/h pitne vode. Proces razsoljevanja obsega naslednje faze: zajem vode iz morja, predčiščenje, filtracijo čez absolutne filtre, razsoljevanje, remineralizacijo, dezinfekcijo z dodajanjem klora za preprečitev okužb v vodovodnem sistemu.

Po remineralizaciji je voda dobrega okusa, k čemur pripomore malo večja količina soli, kot smo jo navajeni v naši pitni vodi.

Viri
  • Poročilo generalnega sekretarja, posebna izdaja: napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (https://sustainabledevelopment.un.org/sdg6, 23. 9. 2019)
  • Razsoljevanje morske vode za pitno vodo na otoku Susak. Informator, letnik XXII, št. 64, 40–44.
Delite na socialnih omrežjih:

Naročite se na e-novice

Sorodne zgodbe